Avgusta 2008 je Opel svetu predstavil Insignio in kakor je popularno pri nemških avtomobilskih znamkah, so kmalu za tem ponosno pokazali še vročo verzijo, katera sliši na ime Opel Insignia OPC.
Preberite tudi naše ostale prispevke!
In še kako ”vroča” je bila, saj je ponujala ogromno izboljšav v primerjavi z navadnimi, bolj vsakdanjimi verzijami Insignie. Začnimo kar z glavno atrakcijo, to je 2,8 litrski šestvaljnik, ki pa je povrhu še prisilno polnjen. Ponuja 325 konjskih sil ter še danes zavidljivih 435 Nm navora, oglaša pa se skozi 2 ogromni izpušni cevi znamke Remus. Za prenos moči na asfalt in silovit pospešek skrbi štirikolesni pogon, ki temelji na sklopki Haldex, za enako silovito zaviranje pa so zadolžene zavore znamke Brembo.
Ni kaj, gre za kar resnega športnika, to v notranjosti nakazujejo tudi športni sedeži znamke Recaro, športen volan OPC in seveda aluminijaste pedalke, dokončno pa avtomobilski status športnika zapečatijo podatki kot so pospešek od 0 do 100 v 6 sekundah in končna hitrost omejena na 250 km/h.
Ker pa je Insignia OPC konec koncev avto za vsak dan, se je morala izkazati tudi na področju udobja in uporabnosti. Ji je to uspelo? Seveda, saj je avto prav zares bipolaren in ob spremembi nastavitve podvozja v Standard postane krotek in z lahkoto požira kilometre, kakor vsak avto v tem razredu. K udobju je pripomogla tudi opcija avtomatskega menjalnika (sam bi še vedno izbral ročnega), če pa bi želeli na cestno avanturo vzeti še psa pa je bilo možno dobiti tudi karavansko različico.
Z modelom OPC je Insignia zadela popolno kombinacijo športnosti in udobja in začela resno konkurirati tudi dražjim nasprotnikom kakor so bili takratni Audi S4 ali pa BMW 335i. Cena je bila zgolj še en privlačen faktor saj je bila za kar 10 tisočakov cenejša od Audijevega S4.
Opel Insignia OPC je po mnenju mnogih razburljiva in zanimiva alternativa ostalim »mainstream« cestnim raketam in še danes služi kot dokaz, da tudi Opel pozna recept za popolno kombinacijo zabave in razumnosti. Se strinjate?
