Avtohiša Zalar je ponosni sponzor Gašperja Zalarja, ki se v prostem času ukvarja z driftanjem. Z njim smo se pogovarjali o vsem, kar se tiče tega hobija. Vabljeni k branju intervjuja!
1. Gašper, za začetek nam lahko kar poveš, kako si se začel ukvarjati z ‘’driftanjem’’, kaj je bil povod za to? Kdo te je navdušil?
Začelo se je, pred približno petimi leti, ko sem gledal videoposnetke na Youtube kanalu. Kanal se je imenoval Haggard garage. Snemala ga je skupina prijateljev starih med 16 in 18 z manj kot povprečnim znanjem o avtomehaniki. Navdušilo me je, kako izvajajo razne predelave na svojih avtomobilih za razmeroma majhen budget in s temi vozili tudi driftajo. Pritegnila me je njihova predanost in iznajdljivost. Takrat sem si zelo želel, da bi s svojimi prijatelji počel enako. Nasploh sem že od malega v zrastel v družini, ki ima rada vonj po bencinu, zato mi je od malih nog avtomobilizem blizu. Bolj konkretno me je samo driftanje navdušilo, ko sem šel septembra leta 2018 v Logatec gledat Racegasmic drift tekmovanje. Tam sem videl, da je »low budget drift« scena v Sloveniji precej bolj razvita kot sem pričakoval. Takrat sem spoznal tudi Erika Jankoviča, ki je trenutno dvoletni prvak Racegasmic pokala. On mi je podrobno in z veliko mero strokovnosti predstavil drift sceno in kako predelati avto, da bo »drift ready«. Posledično je padla odločitev, da bo moj BMW izključno samo za drift. Sledile so vse predelave, ki so bile potrebne za drift vožnjo. Pod mentorstvom očeta sva vozilo odlično pripravila na dirkanje. S prvimi treningi sem začel oktobra 2018, žal ravno pred iztekom sezone.
2. Kdaj si se prvič preizkusil v tej vlogi? Kateri avto si prvič vozil in kateri avto imaš sedaj za ‘’driftanje’’?
V družini nismo imeli nikoli avta na zadnji pogon tako, da pri meni zimskega drsenja po snegu ni bilo nikoli, če odštejemo zategovanje ročne na zasneženem parkingu v Opel Corsi. Tako, da sem prvič driftal na Racegasmic poligonu v Ljubljani na Viču. Erik me je povabil, naj pridem na sobotni trening, ko bodo vozniki drifta trenirali in mi bo razložil celo zadevo. Kmalu sva šla na poligon v enem izmed šolskih vozil poligona, zelenem E36 Compactu z 2.3 litrskim M52 motorjem. Po nekaj krogih sva se presedla in takrat sem lahko prvič v življenju preizkusil pravo driftanje. Res vrhunski občutek me ni pustil ravnodušnega in že v drugem poskusu sem uspel narediti cel krog okoli vadbenega rondoja na poligonu.
Po tem sem dokončno predelal svoj avto in trenutno še vedno vozim ta avto. Gre za BMW E36 sedan 320, M50 z vanosom.
3. Nam lahko opišeš, kakšne predelave si naredil na svojem avtu, da je kot tak pripravljen na ‘’driftanje’’? Kaj je pri tem najbolj pomembno?
Velika večina predelav je v smislu, da se izboljša zanesljivost in ergonomičnost med driftanjem. Recimo, če želiš driftati je osnovna stvar, ki jo zares potrebuješ zapora diferenciala (veliki mojstri drifta driftajo tudi brez tega). Način kako to izvesti je lahko špera ali angleško LSD ali pa najcenejša in zanesljiva varianta zavarjen diferencial, da se vedno obe zadnji kolesi vrtita z isto hitrostjo.
K zanesljivosti pripomorejo (večji) hladilnik, ojačitve, ki se zavarijo na šasijo pod zadnjim mostom, prav tako ojačitve tam, kjer so vpeti amortizerji, ojača se sprednji most in dodajo se jekleni nosilci za motor (tovarniški ne prenesejo veliko clutch kick-ov).
K ergonomičnosti pri drift vožnji pa pripomore »lock kit«, to so adapterji za sprednja pesta, s katerimi se poveča kot obračanja volana s katerim se lahko rešiš, da te ne obrne, ko si pretiraval. Coiloverji ali Gewinde, da je avto trši in nižji da lahko lažje usmerjaš težo avta in sam priporočam školjkaste sedeže. Če jih nimaš se hitro zaveš kakšne sile delujejo nate med vožnjo in kako se moraš truditi, da sediš pokončno. Veliko se uporablja hidravljična ročna zavora, s katero relativno lahko zablokiraš zadnja kolesa in pripraviš, da zadnji del avta zdrsi ali povečaš kot drifta.
4. Na kateri progi treniraš in ali se strinjaš z naslednjo trditvijo: ‘’drift’’ v Sloveniji se močno in hitro razvija, veliko je privržencev tega športa?
Sam večinoma vozim treninge na Racegasmic poligonu v Ljubljani, kjer lahko za participacijo voziš vsako soboto spomladi in poleti. Na voljo imajo tudi več vozil za izposojo, če kdo želi preizkusiti ta občutek drsenja. Ta vozila uporabljajo za drift šolo.
Drugače pa se da trenirati tudi v Krškem na Racelandu, kjer je poligon nekoliko večji. Ja bi se strinjal, da je vse več privržencev temu športu. Sam to opazim v uspešnosti Racegasmic drift pokala in v vedno več je tekmovalcev ter tudi gledalcev.
Si se že kdaj udeležil kakšnega tekmovanja oziroma ali se nameravaš v prihodnosti? Kaj si trenutno šteješ za največji uspeh?
Tekmoval še nisem in za enkrat treniram. Najprej želim izpiliti tehniko in 100% obvladati vozilo v vseh situacijah, nato bom začel razmišljati o tekmah. Driftanju se bom posvetil v prostem času, kolikor ga pač dopušča moje šolanje na Fakulteti za strojništvo.
Ne nameravam preveč hiteti, saj je zame največje veselje vozit drift in se izboljševati. Trenutno nimam nobenih večjih uspehov ampak štejem kot uspeh vsak trening, ko mi uspe neka nova stvar.
6. Kdo skrbi za tvoj avto med treningi? Ali tudi sam opravljaš mehanična dela?
Avto popravljam in pripravljam sam, veliko pa mi pomaga tudi oče Zalar Ciril pri stvareh, ki jih sam še ne obvladam popolnoma (varjenje, struženje). Vsekakor pa mi veliko svetujeta oče in Erik, ko pride do popravil zaradi nepredvidenih situacij z vozilom, obrabe in predelav – izboljšav.
7. Kaj je pri ‘driftanju’’ najbolj pomembno? Kako si se tega naučil?
Moje izkušnje ne bi mogel enačiti s profesionalnimi drifterji, za sabo nimam še veliko »kilometrine«. Vem, da je najpomembnejša vaja-treningi in obvladanje avta. Da točno veš kakšen »input« potrebuje avto, da se bo v dani situaciji odzval kot načrtuješ.
8. Kdo je tvoj vzornik?
Moj vzornik je že zdaj večkrat omenjen Erik Jankovič, občudujem kako sam preuči in izdela predelave za svoj avto in hkrati znanja ne zadrži zase. Veliko pomaga začetnikom, saj si želi, da bi drift scena v Sloveniji zrasla. Všeč mi je tudi njegov avto. Meni osebno so pri driftu predvsem všeč avti predelani v japonskem stilu, ki so spuščeni nizko in imajo po navadi globoka platišča z robom in njegov drift avto ustreza tem kriterijem najbolj od vseh drugih na sceni.
9. Kako pogosto treniraš?
Med poletjem poskušam kolikor se le da, če imam čas ter če avto dela (ni preveč nepredvidenih okvar, izletov iz poligona, poškodb vozila) čim več sobot preživeti na poligonu in nabirati kilometrino.
10. Kaj ti je najbolj ostalo v spominu pri tem tvojem ‘’hobiju’’? Lahko zaenkrat govorimo, da je to tvoj ‘’hobi’’ ampak kakšne načrte imaš za prihodnost? Kje se vidiš čez 5 ali recimo 10 let – se boš v tej smeri razvijal naprej?
Mislim, da bo drift ostal moj hobi in užitek. Cilji pa so, da popolnoma osvojim in izpilim svojo tehniko vožnje ter da predelam avto, da bova skupaj konkurenčna na raznih tekmovanjih in drugih eventih. Posvetil se bom tudi zunanjosti vozila, da bo dobro izgledal in privabil veliko pozornosti. Ko bo vse narejeno tako tehnično (kar se vozila tiče) kot tudi fizično in psihično (kar se pripravljenosti tiče), potem pridejo tudi rezultati, ki pa jih časovno ne okvirjam. V prvi vrsti mi je najprej cilj zaključiti študij na fakulteti.
